Rojena v napačnem svetu.
So mar to le sanje? In sem
jaz le privid, zla slutnja, ki
se še ni zgodila? Se bom
zbudila iz svojega življenja
in nehala sanjati? Zakaj
sem popolna neznanka?

Odpiram okno, sebe, svet.
Da grem naprej, k sebi, v svet.
Naj užijem strast, sebe, sveta!

Vse, prav vse mi je jasno.. Pa imam v mislih nekaj drugega, nejasnega, nepoznanega in nekaj nerealnega.. Pa še zmeraj.. Noče in noče stran.. In ko mislim, da je že vsega konec, da se obrača na bolje, glej, že spet privrejo na plan misli, še bolj globoke kot tiste prejšnje.. Si rečem, da to ni nič, a ne morem mimo, ne da bi priznala, da si lažem.. Verjamem da bo bolje in tudi čutim, da se počasi prevrača v spomin.. samo kaj, ko je nekaj bilo.. In to nekaj mi ne gre iz glave..

Ah.. sanje..

PS. Naslovi nekako sploh nimajo veze napisanemu..