Zakaj se je pojavil? Kar naenkrat. Bi se bilo bolje nikoli srečati? Ne bi te smela spoznati. Pa sem te. Ne vem kaj bi rada. Nekaj. in to nekaj iščem. povsod. Je to, kar se mi zdi, res? Biti všeč, ali ustrezati? Zakaj ravno on? Razlika je (preveč) očitna.. Zakaj ravno njega? Zakaj? Kako, da je prišel? Kaj je njegov smisel? njegov namen? kaj želi? kako naj bom jaz jaz, če ne vem niti kaj se dogaja.. kako naj se delam, da je vse normalno, če ni.. kako naj ugotovim kaj hočem, če ne vem kaj imam na izbiro. Kako naj se najdem, če iščem po labirintu misli.. in potem je vmes tista težka tišina.. včasih je potrebna.. včasih čutiš, da mora biti.. in je. sem pa ne sodi. taka, mučna tišina, za katero bi si vsakdo želel, da je ne bi bilo.. in potem se zapletava v brezvezne vsakdanjosti, ki nimajo namena. čutim, da ga ni. v tišini čutim nelagodje. in sama stojim na razcepu. eden vpije nikoli stran in drugi milo prosi za konec. konec te tišine. Ne vem, o čem razmišljaš.. tudi zase ne vem.. iščem se.. a se pogrezam globoko v tišino. manj morečo, kot je tista najina. Ko bi jo le lahko zamenjala za smiselna vprašanja.. in ko bi nanja le dobila jedrnate odgovore. zakaj si vir moje sreče? naj ti to povem? rada te imam. ni prav.
http://skofja-loka1.skavt.net/



Draga Eva
veš kaj mi je najbolj všeč? Da si postavljaš vprašanja in nanje tudi odgovarjaš, oz so ti odgovori že poznani…
In ja; lahko pleševa objeti po mestnem trgu, mislim, da snežinke z neba pogrešajo ta nori skavtski smeh…
bp
16 January, 2009 @ 11:48 pmjasna
Jasna, včasih bi bilo bolje, da ne bi poznala odgovorov.. in nasploh je moja glava prepolna vprašanj.. bi bilo res bolje, da bi bil kakšen manj.. sploh zato, ker odgovore ponavadi res poznam - pa se še vedno neumno butam ob zid in upam, da se bo kaj spremenilo..
Pogrešam skavtski smeh.. pogrešam tvojo otroškost, tvoj nasmeh, tvoje veselje, tvoje energije.. Težko že čakam dan, ko mi boš vse to lahko podarila.. vsaj malo..
16 January, 2009 @ 11:57 pm